Ptičja pot, tudi znana kot Craps ali Rošter, je zgodovinska igra mesačenega tipa, ki se je prvotno pojavila v Avstriji na koncu 19. stoletja. Njen nastanek se pripisuje avstrijskemu knjižničarju in igralcem Wilfredu Scawen Bluntu (1861-1934), ki jo je uvedel kot del novega trenda v igralnih mestih Evrope.
V prvotni obliki se igra igrala s kozarecema, da bi povečala igralsko vzbuditev in ustvarila dinamično atmosfero. Ptičja pot je bilo ime za igrico, ki je po navadi sledila tradicionalni Rošterji. Na nekaterih mestih so jo označili kot "Ptičjo Pot" (The Chicken Road).
Chicken Road 2 zanesljiv V prvotnem času se je to igro igralo zelo omejeno na evropske in ameriške obale. Nekateri viri trdijo, da je ta igralski tip razširil tudi po Srednji Evropi sredi 20. stoletja.
Ptičja pot se zdaj znana kot igre mesačenega tipa, ki vključuje enkratno vrsto kozarcev ter številne kombinacije, za katere je na voljo mnogo različnih strateskih strategij. Častitvenost in kompleksnost tega igralskega tipa pomenijo njegovo popularnost.
Že pred tem je Ptičja pot izkušala svoj čuden vzpon v Srednji Evropi, kjer se je hitro razmahnila ter postala eno najbolje znanih igralnih iger med svetovno vojno in obdobjem poslevojenjskega razpada. Njen šarm je zasedel avstrijsko javnost predvsem zaradi njegove jedine kombinacije kazino-igre ter križča iz različnih kozarcev.
Pravilen izraz za to igrico so kasneje začeli imenovati kot "Kroga sreče", kar je enačena s pravilom, da vsak igralec igra z njim samo, če se znajde v pravi igri, a ta vrsta igralca ne more izvršiti nobene odločitve o igralcih drugih strani. To razlikuje Kroga Sreče od Rožterja in ostalih mesačinskih iger.
Zaradi svoje zgodovinske vrednosti ter velikega števila sodelujočih, Ptičja pot ponuja interesantno sliko tistega časa. Igra je bila ena od prvotnih igralnih strani večjih mest in kot takratna kombinacija mesačenja in igre vmesniškega tipa, po kateri se sestavljenost ter kompleksnost razumejo na drugačen način.
Danes Ptičja pot zelo spominja na tradicionalno Rošterji. Nekatere od teh kombinacij so še vedno aktivne v svoje času in ponujajo vrsto različnih strategij, ki se uporabljajo za izboljšanje rezultata igre ter osvojitve premoženja.
Vendar pa obstajajo tudi nekatere kritike o Ptičji poti kot igri mesačenega tipa. Eno od glavnih težav je fakt, da se igralska pravila lahko spremljajo po zasnovah več drugih strateskih strategij ter vplivajo na območje tiste vrste igralcev.
Zato ga lahko poznamo kot enega izmed prvotnih in šibkemu modela mesačenja. Ptičji pot se je prvič pojavil v Srednji Evropi ter kasneje začel razširjati po svetu, kar ustreza tudi njegovemu ozvezhovanju med igralce kot enega izmed šibkega in kompleksnega mesačinskega igralskega tipa.
Glavni namen Ptičje poti je takrat, ko se poda priložnost za udeleženca v tem času prejšnjih strateskih strategij na srečen igralci. Predvsem ti so izbrani zato, da bi lahko uspešno delali in zagotavljali obstoj igralske komponente.
Ostale vrste mesačinskih iger, kot sta Rožterje ali Rumble, se praviloma šibkajo po zasnovah iz vrednosti ter se razmeroma hitro spremenijo. Ptičja pot je zelo razlikuje od te vrste igralcev zaradi svojega kompleksnega načrtovanja in kombinacije strategij, ki lahko zagotavljajo sodelovanje z več drugimi strateskimi igralskimi tipi.
Že v času prvih let Ptičje pot se je razmahnila ter postala ena najbolje znanih mesačenih iger. Podobno tudi danes, ko se šibki model mesačenja ponovno aktivira po zasnovah kompleksnosti in kombinacije strategij.